POSTOJ IN SE RAZGLEJ

Velikokrat v nenehni dirki in pod zavestnim pritiskom za naprej hitimo in delamo stvari že prav rutinsko. Ne razmišljamo, če je to prav, če nam je všeč, ker navadno niti nimamo časa za to. Čas nas preganja in dirka za cilji, ki so največkrat povezani z opravili za preživetje nam ne da možnosti, da bi izstopili iz začaranega kroga. Teden se preliva v nov teden in mesec lovi naslednji in naše življenjske potrebe ukazujejo in usmerjajo naš način delovanja in ritem življenja. S sklonjeno glavo drvimo naprej in nemalokrat ne vemo kam drvimo in niti, če je to prava smer. Prav tako kakor na poti na hrib naš pogled sledi stezici kjer se s sklonjeno glavo vzpenjamo in kaj hitro zgubimo orientacijo kje smo, se nam to dogaja tudi v življenju.

Zelo pomembno je, da se ustavimo, da si vzamemo čas, da se razgledamo in razmislimo, če smo na pravi poti, da vidimo kje smo in kam nas vodi pot naprej. Kje so naši cilji in kje se nahajamo? Gre življenje v pravo smer? Si res to želimo? Nas misel na cilj osrečuje? Nas vodi želja in misel na cilj ali zunanji vplivi? Poslušajmo kaj nam govori naš skriti otrok. Uživa? Nam trenutna preizkušnja in napor koristijo? Nič nam ni žal in težko, če vemo, da bomo od tega nekaj imeli, da nas na koncu čaka prijeten občutek sreče, ko se bomo spojili s ciljem. Vendar pa so napori povsem odveč, če jih ne delamo v lastnem interesu in za svoje dobro in so to le namišljeni cilji nekoga drugega.

In če ugotovimo, da smo zašli? Naj nas ne žalosti, če smo zašli s poti, do cilja vodi vedno več poti. In, če sploh ni to naša pot? Nič zato. Še vedno lahko odnesemo s sabo kar lepega in koristnega nam je ta pot prinesla in se vrnemo nazaj obogateni z izkušnjo več in ponovno začnemo novo pot, ki vodi do našega cilja. In nič ni narobe, če se na svoji poti spotaknemo ali pademo. Vse se zgodi z namenom in mogoče nas pripetljaj na kaj opozarja ali pa nas samo opominja, da je čas, da se ustavimo in razgledamo naokrog. Hvaležni smo lahko, da imamo tako srečo, da lahko sami izbiramo pot, ki nam je všeč in smo sami odgovorni za svoje cilje in odločitve.

In ponavljam:

Ustavi se in dvigni glavo! Razpri roke in globoko vdihni. Razglej se na okrog in preveri, če si na pravi poti. Vzemi si čas.

Uživaj v lepoti trenutka, ki se ti ponuja. Vsak korak, ki ga delaš naj te radosti in navdihuje in vsak korak naj te napolni s srečo, saj si z vsakim korakom bližje cilju.