GA NI ČEZ DOBREGA PRIJATELJA

Ja, jaz mam res srečo. Imam neverjetnega prijatelja, ki me na noben praznik ne razočara ter me reši iz vsake predpraznične zagate in pomanjkanja časa. Je odličen in sploh ne zahteven in mi vzame minimalno časa.

Seveda veste o katerem prijatelju govorim. Z veseljem ga delim z vami.

Enostavno praznično pecivo, ki ga lahko pripraviš tudi več dni pred prazniki moj DOMAČI PRIJATELJ.

Potrebujemo:

6 jajc

50 dkg polnozrnate moke

2 vanilina sladkorja

1 pecilni

90 dkg mešanih oreščkov, rozin, orehov,... (lahko kupiš že zmešano študentsko hrano)

38 dkg rjavega sladkorja

po potrebi mleko

Jajca, sladkor in vanilin zmiksaš, da dobiš gosto penasto maso. Posebej na suho zmešaš razne oreščke, rozine in podobno. Jaz dam študentsko hrano, dodam orehe, mandlje, rozine in ostalo po navdihu oz. glede na zalogo, ki jo imam doma. V jajčno zmes ob mešanju dodajaš moko, kateri si predhodno dodal pecilni prašek. Ko je masa enakomerna ( bolj gosta) ji dodaš oreščke in vse dobro premešaš. Vse skupaj zgleda bolj suho in grobo, če se ti zdi presuho lahko po potrebi dodaš malo mleka, jaz ga navadno ne dodajam.

Mase dobiš za 3 podolgovate pekače od potice ( 3 modele). Te predhodno namažeš z maslom, lahko jih tudi posuješ s krušnimi drobtinami ali pa daš peki papir namesto masla in drobtin da se ne sprime. Jaz namažem z maslom. Pečico predhodno ogreješ na 180°C. Maso enakomerno porazdeliš v pekače in daš peči za 40 min, ventilatorsko ogrevanje 180°C. Po tem času testiraš z zobotrebcem, če je pečeno (če je ob vbodu v pecivo suh zobotrebec je pečeno). Pečeno takoj daš iz pekača.

OPOMBE:

Jaz uporabljam polnozrnato moko in rjav sladkor, lahko zamenjaš za belo moko in bel sladkor. Količino lahko prilagajate po svoje. Meni ni smiselno peči manjše količine, ker pecivo traja precej časa in ga navadno tudi razdam. 

Enostavno, hitro in zelo dobro.

KOT VEDNO UŽIVAJ IN VESELE PRAZNIKE!

DOVOLI SI, DA SI TI TI

Uau, odlično sem skuhala, da ne govorimo, da je vse pospravljeno in zglancano, cunje so oprane, ja seveda, da je zlikano, ja, vse je narejeno, ja, ja tudi domače naloge pregeledane, za službo vse ok. Frizurca tipi topi, oblekca, pa make up, zadnji pogled čez prostor, sebe v ogledalu. Perfektno! Uau, najboljša sem!

Sem pa čisto gin, kaj mam še kaj časa, da se usedem za 5 min., noge mi bodo odpadle, joj kaj so že obiski pred vrati?

Si pa res odlično skuhala, da ne govorimo, kako je vse lepo aranžirano, hiša pa vedno kot iz škatljice pri tebi, ne vem kako in kdaj ti vse to uspe? Se prepoznaš?

Koliko krat se ujamemo v nenehnem dokazovanju in tekmovanju kdo je boljši in kdo zdrži več? Predvsem mi ženske se zelo rade dokazujemo v prvi vrsti same sebi, ker jaz sem ja vzor vsem, pa, da ne govorimo kako se moramo dokazovati svoji mami, da smo veliko bolj trpežne in vzdržljive, pa kuhamo boljše, več vemo, smo bolj odgovorne in organizirane kot ona. Moški pa normalno lahko svojega očeta marsikaj podučijo in z njim nenehno tekmujejo v dokazovanju.

Zanimivo je tudi to skrito tekmovanje kdo je večja žrtev. Kdo se je več žrtvoval za druge. Katera je manj spala, dlje opravljala hišna opravila, tja v jutranje ure, manj jela, ker je svoj dragoceni čas žrtvovala za delo in obveznosti, pa za svoje bližnje. 

Čas je, da se ustaviš. Čas je za spremembe v glavah.

Dovoli si, da imaš slab dan, da lahko narediš tudi napako, dovoli si, da si šibka, dovoli si, da si utrujena in ne moreš več, vzemi si čas in se odpočij, napolni se z energijo, dovoli si, da si žalostna in se zjočeš, da svojo bolečino sprazniš na plan, da bo tvoja duša imela spet prostor za radost in veselje. Utrujena, izčrpana in žalostna si ne koristiš, ne sebi ne ostalim. Edino kar je je večja možnost, da postane telo šibko in ranljivo.  In če do tega pride, vzemi si čas, spočij se in preboli ranljivost, brez, da si to očitaš in se jeziš sama nase, da si zbolela. Spoštuj se in bodi hvaležna, da te je telo opozorilo na nepravilnosti, ki jih delaš in se na njih nekaj nauči. Stvari se dogajajo z namenom in te je smotrno sprejeti z veseljem in vero, da je to za nas najboljše. Življenje ni tekmovanje kdo več in dlje zdrži. Na koncu smo vsi enako vredni, ni najboljše mame, najboljšega očeta, ni najbolj požrtvovalne in zaslužne osebe na svetu. Tudi ljubezni  in pozornosti bližnjih, ter priznanj naših ljubljenih ne bomo dosegli z razdajanjem in žrtvovanjem samih sebe.

Dovoli si, da si ti ti! Naj ne krojijo tvojega življenja mnenja in izjave drugih. Vsak ve zase kako in kaj. Ne moreš se primerjati z drugimi, ker ne poznaš ozadja njihovih situacij. In kar je najpomembnejše tvoje življenje je neponovljivo in le tvoje, je edinstveno, unikatno in zato neprimerljivo.
Si edinstvena in neponovljiva oseba na svetu. Imej se rada in se spoštuj!