Srečujem ljudi, ki so neprestano v strahu. Z moje strani neupravičenem strahu (čeprav vemo, da je vsa strah neupravičen). Verjamem, da je človek brez energije in napet, če je v stalnem krču, vendar pa je ta strah v posamezniku in ga mora vsak posameznik zase zmanjšati in obvladati oz. izničiti. Strah je dejansko neoprijemljiv lahko bi rekli od znotraj prazen od zunaj nič. In vendar so ljudje ohromeli na njegov račun in se ne upajo premakniti z mesta, ker jih je strah. Neprestan strah za socialno varnost, prihodnost, zdravje, finančno stanje, da ne govorimo strah za svoje bližje, starše in otroke. In čeprav se ta strah nanaša na predvidevanje, na prihajajoče dogodke za katere še ne vemo kako in kaj bo se ljudje ustrahujejo. Lahko bi torej rekli, da so tej ljudje negativno naravnani, da dejansko pričakujejo najslabši scenarij, kateri je sploh pod vprašajem, da se bo zgodil. Se pravi, da ne pričakujejo pozitivnega razpleta. In, če pomislimo na vse skupaj je po zakonu privlačnosti prav tisto na kar mislimo in mu dajemo pomen najbolj verjetno, da bomo privlačili in se nam bo tudi zares zgodilo. Torej bolj razmišljamo na negativen in dramatičen razplet večja je možnost, da se nam bo ta uresničil.
Ko nas popadejo negativne misli oz. strah se moramo najprej vprašati kako lahko sploh mi sami vplivamo na razplet dogodkov. Ali lahko sami preprečimo katastrofo na katero mislimo? V večini primerov nas je strah za stvari na katere ne moremo vplivati in, če to bolje pomislimo, vidimo, da sebi in bližnjim s svojim besedičenjem in govorjenjem o strahu in negativnem razpletu škodimo. Z neprestano tako naravnanostjo se nam začnejo kazati tudi negativni znaki na področju zdravja ne samo na psihi.
Danes imamo na razpolago ogromno literature, internetnih strani, mnenj, napotkov, da ne govorimo o delavnicah in podobnih zadeva, kjer lahko vsak (če seveda želi) najde poti in načine, da si pomaga pri premagovanju omejitev. Sama sem prebrala kar precej knjig, povzetkov, internetnih besedil, obiskala delavnice in še in še. Vsaka stvar mi je nekaj dala. Smo pa ljudje tako narejeni, da pričakujemo, da bodo učinki takojšnji, še preden smo pripravljeni nanje, kot bi vzeli čudežno tabletko in vsa negativna čustva in dogodki so za nami. Ja celo življenje kopičimo negativna mnenja, čustva in naravnanost pa pričakujemo, da bo vse odpravljeno z eno terapijo ali delavnico. Vsak dan delam na sebi z naravnanostjo, hvaležnostjo, meditacijo, rekreacijo, eftanjem, transrfingom, theto, prebiranjem knjig...in še se ulovim ko padem dol. Ampak se ne dam. Vse je v meni in jaz lahko vplivam na vse in sem odgovorna za svoje življenje.
Vsak, ki se skriva za besedami, "jaz ne morem pomagati, tak pač sem", samo dokazuje, da je zadovoljen v vlogi žrtve in ni pripravljen nič narediti, da odpravi svoje ovire, skratka noče prevzeti odgovornosti za SVOJE življenje v SVOJE roke.
In kot vedno rečem svojim najdražjim:
" Ne vemo kakšno srečo imamo, da smo za svoje življenje odgovorni sami, da v vsakem trenutku lahko izberemo ali se bomo prepustili negativnim čustvom ali pa bomo okrog sebe videli kakšno srečo imamo in bili hvaležni za le to!"
To je dovolj velika iztočnica, da se bo naša naravnanost preusmerila iz negativne na pozitivno, sedaj je samo na nas, da se ojačamo in ne dopustimo ustrahovanju, da nas požre.
JUPI!
SEJ PRAVIM, DA JE ŽIVLJENJE ENA MINEŠTRA!
P.S. Taka kot si jo skuhaš! Moja je odlična.
